Tako lep dan je bil, ker smo se končno odpeljali v šolo v naravi, na Koroško. Tako je rekel učitelj. Meni je bil to poseben dan, saj sem sam prvič prespal drugje. No, ne čisto sam, ampak s prijatelji. Pot je bila vijugasta, ampak ne preveč. Vmes smo imeli tudi malico, sendvič s salamo. Bil je dober, boljši kot v šoli. Ko smo prišli v Punkl, so nam rekli, da moramo postlati posteljo. Še dobro, da sem jo tudi doma že večkrat. Moji sošolci so imeli kar težave, potem sem jim pa lahko jaz pomagal. Punce imajo kar razmetano sobo, ker so prinesle tako velike kovčke. Mi fantje smo se pa kar zmenili, da bomo sobo pospravljali. Učiteljica nam je namreč rekla, da bodo sobe ocenjevale in da se moramo potruditi, da nam bo lepo. Všeč mi je tukaj. In všeč mi je bilo naše kosilo, mmmm. Po kosilu smo se šli smučat. Eni že do vrha, eni pa še ne. Snega je na smučišču dovolj, drugje pa kot da ne bi bila zima. Nič hudega, saj se bomo tudi kopali v bazenu in sprehajali po mestu. Zvečer nam je Lojzi povedal, da so na smučišču tudi pravila, kot na cesti. Če nočemo, da se zgodi nesreča, moramo vedno vijugati in paziti na druge. S seboj imam igračko, ker mi je mami rekla, da če jo bom pogrešal, naj samo močno stisnem ježka in bo vse v redu. Komaj čakam jutri!
Zapisano po pripovedovanju učenca
