Joj, kaj so nam jo zagodli danes … si zamislite bujenje ob 7.30. Dolgo v noč smo obujali spomine na pretekli dan, potem pa budnica ob taki zgodnji uri.
No, vsaj zajtrk je bil izvrsten. Veste, tisti, ko si postrežeš, kar si zaželiš. Ampak potem spet v pancarje in … no ja … čakal nas je ne mrzel ne topel a s soncem obsijan dan. Do 12.00 so nas mrcvarili z vajami, ki jih še učitelji s težavo naredijo, potem pa nas je rešilo odlično kosilo in kratek, res prekratek, počitek. Ohhhh, spet nazaj na sneg. Je pa hitro minilo in žičniCARJI so nas opozorili, da zaključujejo z vožnjami za danes. Nismo se dali. Še malo smo se podričali po hribu po eni smučki, pa “rikverc” pa brez smučk, pa po pancarjih, saj veste na snegu se da početi polno zabavnih reči. Saj smo kar pozabili, da smo že lačni, a je malica v hotelu prav prišla. Joj, počitka nam skoraj ne privoščijo, spet je bil kratek, pa toliko si imamo za povedati, toliko prijateljev obiskati (toliko neumnosti ušpičiti). Turno smuko smo si pogledali kar na posnetkih in slikah. Navdušili so nas akcijski prizori, ob katerih smo ostali odprtih ust. Huh, sreča, da nam tega ne bo treba jutri početi … ok, kakšen skokec čez grbino bomo pa že zmogli. Človek postane kar lačen ob vseh teh podvigih. Še dobro, da imajo naši kuharji vedno kaj dobrega za pod zob. Res je bilo okusno, še repete je zmanjkalo. Človek bi kar zadremal, pa nas je pokonci držalo še zanimivo predavanje o čebelah. A veste, da so še iz časa dinozavrov … pa saj vas to pravzaprav ne zanima toliko kot nas. Končno so se nas usmilili, da smo dočakali počitek. Neeee no, pred počitkom še umivanje zob, pa nekakšna higiena, pa zamislite si, da smo morali sami dati sušit smučarsko opremo … res smo utrujeni … lahko noč.
