Tisti občutek, ko v učilnici gledaš svoje učence, kako se vrtijo na stolih, klepetajo in sanjavo strmijo skozi okna … Tako sem se včeraj počutila jaz, ko so naše učenke Tara, Višnja, Doroteja in Valentina branile barve naše šole na debati, ki je trajala 3 ure in 45 minut! Punce se niso dale in vse do konca so ostale zbrane in ostalim udeležencem pokazale, da z njimi ni dobro češenj zobati. Ker je bila zadeva tako resna, smo, ob vsaki repliki, ob kateri se je žirija muzala, nasprotnikom pa ni preostalo drugega, kot da se usedejo, ploskali vsak v svojih mislih.
Če mislite, da je bilo to vse, se motite. Ob osmih zvečer smo se zbrali v gledališču, kjer smo bili priča a cappella glasbenemu tekmovanju. Kakšni nastopi, koreografije, ustvarjalnost, besedila! Nina, Valentina, Doroteja, Ana, Larisa in Karolina so si prislužile bučen aplavz in čestitke so kar deževale.
Najlepša hvala učiteljicama Tanji in Elissi za vso pomoč in podporo!
Danes se potepamo po Londonu. Sprehodili smo se mimo parlamenta, palače, premagali strah pred višino na London Eyeu, čez dobro uro pa se odpravimo nazaj v Lancing.
Da ne boste mislili, da nam je samo lepo, vas potolažim s tem, da nam preglavice povzročajo trde vzmetnice, čudne angleške pipe in to, da še vedno ne vemo, kako uspešno potegneš vodo na stranišču že v prvem poskusu. 🙂
Jutri je na vrsti skrivnostni izziv. Se beremo!
