Na svetovni dan biotske raznovrstnosti (22. 5.) je program Šolski ekovrt, v katerega je že več let vključena tudi naša šola, razglasil rezultate natečaja Pobarvajmo z rastlinami. V natečaju so lahko sodelovali vrtci, osnovne in srednje šole. V kategoriji osnovne šole so žirijo najbolj prepričali prav izdelki učencev iz naše šole.

Učenci 1.c razreda in učenci, ki obiskujejo Vrtnarski krožek, so pod mentorstvom Adrijane Pivk ustvarili »Vidkove srajčice« in jih pobarvali z rastlinskimi barvili. Učenci prvega razreda so najprej preko zgodbe spoznali potek izdelave oblačila. Potem so si ogledali določene rastline, ki rastejo na šolskem vrtu (rdečo peso, čebulo, rdeče zelje in bezeg), jih pripravili za kuhanje in skuhali ter ugotovili, da s kuhanjem vsaka od teh rastlin izloči določeno barvo.

Na koncu so zgodbo o Vidkovi srajčici nekoliko spremenili. Videk je namreč v njihovem primeru šel tudi mimo vrta, kjer ga je nagovorila vrtna rastlina (rdeča pesa, bezeg, čebula ali rdeče zelje) in mu dala svojo barvo, da bo lahko pobarval svojo novo srajčico. Vsak si je izbral svojo rastlino in tako na svoj način spremenil pravljico. Nato pa je srajčico iz papirja še pobarval z rastlinsko barvo izbrane rastline.

Pri vrtnarskem krožku pa so učenci idejo o Vidkovi srajčici nadgradili. Sami so oblikovali srajčico iz bombaža in jo pobarvali z rastlinskimi barvami po svojih željah. Srajčice so potem krasile figure, ki so jih na papir narisali z barvicami.

Vsi so pri delu zelo uživali in se ob tem tudi ogromno naučili. Najbolj zanimivo jim je bilo zagotovo to, da nam rastline dajo barvo.

Vsem ustvarjalcem in ustvarjalkam iskrene čestitke.

V torek, 14. 5. 2024, smo mali vrtnarji, ki obiskujemo vrtnarski krožek, organizirali izmenjavo sadik in semen. V pritličju šole na Tržaški 2, smo postavili stojnico, na katero smo postavili sadike in semena, ki smo jih vzgojili pri krožku ali pa smo jih prinesli od doma. Ob stojnici smo se ogromno naučili o rastlinah. Prepoznavali smo jih, si delili nasvete glede vzgoje posameznih sadik, si delili izkušnje, se spodbujali in se tudi malce pohvalili s svojimi uspehi pri vrtnarjenju. Predvsem pa smo poskrbeli, da so v šolo prišli tudi stari starši in vrtnarski navdušenci. Tudi nekateri mimoidoči so se ustavili in se navduševali nad zelenjem, nekateri celo v takšni meri, da so se opogumili in bodo tudi sami kaj posadili.

Na koncu smo bili vsi veseli in zadovoljni, saj smo domov odšli bogatejši za novo izkušnjo, ki nam je dala ogromno znanja in zagona za delo na vrtu. Še bolj pomembno pa je, da smo tudi ostale navduševali nad vrtnarstvom in s tem širili ljubezen, ki jo sami čutimo do rastlin, tudi med druge.